Izraelska vojska preiskuje incident na zasedenem Zahodnem bregu, v katerem so vojaki ustrelili 16-letnega Palestinca, ki naj bi vanje vrgel opeko. Posnetki CCTV pa kažejo, da tega ni počel, ko je bil ustreljen. Palestinski posnetki, ki so zaokrožili na spletu, prikazujejo izraelske vojake, ki naj bi ubili Rayyana Abu Muallo v mestu Qabatiyya na Zahodnem bregu, medtem ko je ta hodil po ulici.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi konec tega meseca ameriškega predsednika Donalda Trumpa seznanil z možnostmi za nove napade na Iran. Izraelski uradniki opozarjajo, da Teheran obnavlja in širi ključne vojaške zmogljivosti, ki so bile poškodovane v prejšnjih napadih. Analitiki se strinjajo, da zadnji krog spopadov med Izraelom in Iranom junija lani ni bil zadnji spopad, s katerim se bosta soočili regionalni sili.

Švicarsko vojaško sodišče je prvič obsodilo državljana zaradi služenja v tuji vojski, natančneje v Ukrajini. Obramba je zahtevala oprostitev, vendar obsojenec, ki zdaj živi v Izraelu, ni bil prisoten na sojenju. Služenje v tuji vojski je v Švici prepovedano.

Republikanski kongresnik Thomas Massie je obtožil predsednika Donalda Trumpa, da uporablja taktike, podobne tistim, ki jih je uporabil nekdanji predsednik George W. Bush, ko naj bi lagal državi, da bi začel vojno. Massie je izrazil zaskrbljenost, da se vojna moč preveč osredotoča na eno osebo, kar po njegovem mnenju ogroža svobodo. Kritiziral je tudi Trumpovo politiko uporabe vojaške sile za uničevanje plovil, za katere ameriško obrambno ministrstvo meni, da tihotapijo prepovedane droge, vključno s fentanilom, v Združene države.

Rusija je izrazila zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti okoli Venezuele, ki bi lahko imele nepredvidljive posledice za celotno zahodno poloblo. Alexander Schetinin iz ruskega zunanjega ministrstva je izrazil upanje, da se bo situacija umirila, pri čemer je ciljal na Združene države Amerike. Predsednica Claudia Sheinbaum Pardo je pozvala Organizacijo združenih narodov (ZN), da prevzame svojo vlogo glede groženj ZDA Venezueli, po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal popolno blokado venezuelskih naftnih tankerjev in označil venezuelsko vlado za tujo teroristično organizacijo.

Kitajska je obtožila Filipine, zaveznice ZDA, »premišljenih provokacij« na spornem območju v Zahodnem Pacifiku. Napetosti med državama se stopnjujejo, podobno kot spor s Japonsko zaradi podpore Tajvanu.

Spletna stran Flightradar24 je poročala, da je ameriško vojaško letalo F/A-18E Super Hornet (RHINO51) pred kratkim vstopilo v venezuelski zračni prostor blizu severne obale države. Zdi se, da je letalo izklopilo transponder. Dogodek je spremljalo več kot 113.000 uporabnikov Flightradar24. Ameriška vojska ni potrdila vstopa letala v venezuelski zračni prostor.

Ron Paul poroča, da je Pentagon, pod vodstvom Peta Hegsetha, izvedel nov vojaški napad na ladjo, ki naj bi tihotapila droge v vodah Latinske Amerike, predvsem blizu Venezuele. To je že 23. ladja, ki jo je ameriška vojska uničila v tej regiji.

Senat ZDA bo prihodnji teden glasoval o resoluciji, ki bi omejila vojaške posege predsednika Donalda Trumpa v Venezueli. Senator Rand Paul je izjavil, da mora Trump za vojaško posredovanje v Venezueli pridobiti dovoljenje kongresa.

Napetosti med Tajsko in Kambodžo so se zaostrile, ko so tajska letala F-16 izvedla zračne napade na kambodžanske artilerijske položaje in poveljniške centre v provinci Odar Mianchei. Do napadov je prišlo po tem, ko so kambodžanske granate in rakete ubile dva tajska vojaka in ranile štiri v Ubon Račatani. Spopadi so trajali več kot 30 minut, meje so bile zaprte, evakuiranih pa je bilo več kot 385.000 Tajcev. Tajska je izvedla zračne napade, da bi zadušila napade s strani Kambodže.

Tajska je sprožila zračne napade vzdolž sporne meje s Kambodžo, pri čemer obe strani druga drugo obtožujeta kršitve premirja, ki ga je posredoval Donald Trump. Tajski uradniki trdijo, da so kambodžanske enote prve odprle ogenj s strojnicami in težkim orožjem. Zaradi spopadov naj bi evakuirali skoraj 400.000 ljudi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi ameriškega predsednika Donalda Trumpa prosil za nadaljnjo podporo pri njegovi zahtevi za pomilostitev v dolgoletnem korupcijskem primeru. Trump pa je Netanjahuja opozoril, naj ne ovira stabilnosti Sirije, kar je redka kritika izraelske ekspanzionistične politike v južni Siriji, kjer je izraelska vojska izvedla smrtonosne napade.

V Caracasu je predsednik Nicolás Maduro na množičnem shodu imenoval nov politični biro PSUV. Hkrati je zavrnil ultimat ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki mu je do 28. novembra ponudil varen izhod iz oblasti v zameno za osebno varnost. Maduro se je odločil, da bo kljub grožnjam ZDA ostal na oblasti.

Rusija je začela umikati svoje državljane iz Venezuele in prekinila lete v Caracas. Analitiki ocenjujejo, da ta nenadna poteza nakazuje pomemben premik v stališču Moskve do režima Nicolasa Madura, še posebej ob naraščajočem vojaškem pritisku ZDA na Caracas.

Ameriški sekretar za vojno Pete Hegseth je izjavil, da so Združene države "šele začele ubijati narko-teroriste", kar pomeni zaostritev neposrednih akcij proti pripadnikom kartelov. Hegseth je v ločeni objavi poudaril, da je kampanja proti transnacionalnim narkokartelom vstopila v novo fazo.

Po poročanju Washington Posta naj bi obrambni minister Pete Hegseth ukazal ubijanje neoboroženih ljudi na Karibskem morju. Hegseth obtožbe ni zanikal, temveč je poročanje označil za lažno in usmerjeno v diskreditacijo. Zagovarjal je "smrtonosne udare" proti domnevnim "narko-teroristom". Hkrati je Donald Trump napovedal pomilostitev nekdanjega predsednika Hondurasa Juana Orlanda Hernandeza, ki je bil leta 2024 obsojen zaradi trgovine z drogami in orožjem na 45 let zapora.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA "zelo kmalu" začele ukrepati proti tihotapcem drog v Venezueli tudi na kopnem. Trump je že septembra odredil napade na ladje, ki naj bi prevažale droge v Karibskem morju, in razmišljal o atentatu na venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Prav tako je napovedal možnost novih vojaških operacij v Venezueli, s čimer se stopnjujejo napetosti z južnoameriško državo.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, v katerih naj bi ameriški odposlanec Steve Witkoff ruskemu svetovalcu Juriju Ušakovu svetoval, kako naj Vladimir Putin komunicira z Donaldom Trumpom glede mirovnega načrta za Ukrajino. Zaradi uhajanja informacij je prišlo do razprave o tem, ali je Witkoff ravnal pravilno.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ameriške vojske na Karibih in morebitnega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli. Kljub temu je poudaril, da aretacija Jairja Bolsonara ne bo vplivala na njegove odnose z Donaldom Trumpom, s katerim namerava govoriti o situaciji.

ZDA so pripravljene v prihodnjih dneh začeti novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo, poroča Reuters. Administracija predsednika Trumpa stopnjuje pritisk na vlado predsednika Nicolasa Madura. Možnosti vključujejo tudi strmoglavljenje Madura.

Med letalsko razstavo v Dubaju je prišlo do nesreče, ko je strmoglavilo indijsko vojaško letalo HAL Tejas med demonstracijskim poletom. Indijske letalske sile so potrdile smrt pilota.

Nekdanja lobistka za Kitajsko, Susie Wiles, nadaljuje svoj vpliv v Trumpovi Beli hiši. Prva dama Melania Trump in Usha Vance sta obiskali vojake v Severni Karolini. ZDA so v Ukrajino poslale visoke predstavnike vojske, medtem ko Trump spodbuja nov mirovni načrt.

Donald Trump je zagrozil Nigeriji z vojaškim posredovanjem zaradi domnevnih napadov na kristjane, kar je sprožilo kritike v levičarskih medijih. CNN je izrazil ogorčenje nad Trumpovo osredotočenostjo na ubijanje kristjanov v Nigeriji s strani muslimanskih teroristov in njegovo politiko podeljevanja azila belim Južnoafričanom. Nekdanji vojaški častnik Jason Crow je Trumpovo uporabo vojske označil za zaskrbljujočo in absurdno, pri čemer je poudaril, da bi bilo pošiljanje vojske v Nigerijo katastrofalno.

Nato bo leta 2026 prejel mednarodno Westfalsko mirovno nagrado. Žirija, ki jo sestavljajo politiki in gospodarstveniki, pod vodstvom nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja, je odločitev utemeljila z argumentom, da obrambno zavezništvo prispeva k "varnostni arhitekturi, ki temelji na pravilih, omejuje konflikte in preprečuje eskalacije". Podelitev nagrade Natu je sprožila kritike.

V Izraelu so aretirali nekdanjega vojaškega tožilca zaradi razkritja dokazov o domnevnih vojnih zločinih izraelske vojske (IDF) nad Palestinci. Po navedbah naj bi video razkrival, da so vojaki skupinsko posiljevali palestinske zapornike. Premier Benjamin Netanjahu, ki je sam pod obtožnico, je vojaškega odvetnika zaprl zaradi razkritja nasilnih zlorab IDF nad Palestinci.

Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike, Dick Cheney, je umrl v starosti 84 let zaradi zapletov, povezanih s pljučnico in boleznijo srca in ožilja. Cheney je bil ključna figura v administraciji Georgea W. Busha in znan kot arhitekt vojne proti terorizmu, ki je po nekaterih ocenah neposredno ali posredno zahtevala več milijonov življenj.

Izrael se je znašel v paniki zaradi uhajanja videoposnetka, ki prikazuje domnevno spolno zlorabo palestinskega zapornika s strani izraelskih vojakov. Premier Netanyahu je izrazil zaskrbljenost, da to predstavlja najresnejši napad na odnose z javnostjo, ki ga je Izrael doživel od svoje ustanovitve. Nacionalni varnostni minister Itamar Ben-Gvir je vojake označil za heroje.

Glasbenica Nicki Minaj je izrazila hvaležnost Donaldu Trumpu za njegovo obsodbo domnevnega genocida nad kristjani v Nigeriji, kar je povzročilo mešane odzive. Nekateri so njeno potezo kritizirali, medtem ko so jo drugi podprli, kar je odprlo razpravo o politiki in človekovih pravicah.

Mike Johnson je branil Trumpov video, v katerem ta bombardira protestnike z iztrebki, češ da gre za satiro. Strokovnjaki so kritizirali Trumpovo hvalisanje o vplivu na Indijo glede nakupa ruske nafte, češ da prikriva neuspeh. Republikanski zakonodajalci so izrazili frustracije nad Trumpovim prevzemanjem moči. Analitik je obtožil Mika Johnsona, da je utišal žrtve Epsteina, da bi zaščitil Trumpa.

V Madagaskarju so se okrepili protesti, ki jih vodi mladina, zahtevajo pa odstop predsednika Andryja Rajoeline. Protestniki so zasedli zgodovinsko pomemben Trg 13. maja v prestolnici Tananarivo. Po poročilih naj bi se predsednik Rajoelina zatekel na francosko veleposlaništvo. Razmere v državi so kaotične, protesti pa izražajo nezadovoljstvo s proimperialistično politiko in revščino.

Po poročilih, ki prihajajo iz Združenih držav Amerike, je Trumpova administracija razmišljala o napotitvi Nacionalne garde v Chicago za zaščito agentov ICE pred protestniki. V Portlandu pa policijski sindikat podpira zvezno pomoč pri obvladovanju skupine Antifa. Hkrati naj bi se Norveška pripravljala na morebitno maščevanje Donalda Trumpa, če ne bo prejel Nobelove nagrade za mir. Pojavile so se tudi informacije, da naj bi ZDA poslale vojake v Izrael za nadzor premirja med Izraelom in Hamasom.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je obsodil bombardiranje plovila v Karibih, za katerega trdi, da je bilo kolumbijsko. Bela hiša je te trditve zavrnila kot neutemeljene in pozvala Petra, naj jih umakne. Incident je sprožil napetosti med Kolumbijo in Združenimi državami.

Po poročanju različnih virov naj bi venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025. Norveški Nobelov odbor naj bi jo nagradil zaradi njenega prizadevanja za demokracijo in proti zlorabi državne moči v Venezueli, kjer nasprotuje režimu Nicolása Madura.

Visoki uradniki administracije ZDA, med njimi Stephen Miller in Marco Rubio, so okrepili pritisk za vojaške napade v Venezueli, pri čemer so se sklicevali na nepreverjene trditve o boju proti narkotikom. Medtem je venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López obtožil Združene države Amerike, da nameščajo bojna letala blizu venezuelskega ozemlja, kar naj bi služilo kot izgovor za intervencijo proti vladi Nicolása Madura.

ZDA razmišljajo o preklicu vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, ker je pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov. Petro je v govoru na Generalni skupščini ZN pozval k radikalnim spremembam glede palestinskega genocida, ameriških vojaških akcij in podnebne krize. Njegov govor je sprožil mešane odzive.

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo se stopnjujejo. Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil videoposnetek, ki naj bi prikazoval venezuelske ženske, ki se usposabljajo v vojaških manevrih. Nicolás Maduro je Trumpu poslal pismo, v katerem zavrača 'lažne novice' o trgovini z drogami in poziva k neposrednim pogovorom. ZDA so izvedle več vojaških napadov na venezuelska plovila, domnevno zaradi trgovine z drogami, pri čemer so bili ubiti trije ljudje. Maduro želi umiriti napetosti, medtem ko se v Venezueli usposabljajo civilisti za streljanje.

Kitajski voditelj Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta bila ujeta na vročem mikrofonu med razpravo o podaljševanju življenja s presaditvijo organov, kar je razkrila spletna stran americanfaith.com. Hkrati pa so med vojaško parado na Kitajskem, ki jo je obiskal tudi severnokorejski voditelj Kim Jong Un, razkrili kitajsko jedrsko triado, kot poroča sgtreport.com. Trendingpoliticsnews.com poroča, da so komentarje kasneje zavrnili ameriški strokovnjaki, medtem ko insiderpaper.com navaja razpravo o tem, ali lahko ljudje postanejo nesmrtni.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je prispel v Peking s svojo hčerko Kim Ju Ae, kar je spodbudilo špekulacije, da jo pripravlja na prevzem vodstvene vloge. Obisk sovpada s kitajsko vojaško parado, kjer naj bi se Kim srečal s kitajskim in ruskim predsednikom. Južnokorejska obveščevalna agencija jo je označila za njegovo »najverjetnejšo« naslednico. Kitajska Kim Jong Una vidi kot dobrega prijatelja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal proglas, s katerim razglaša 26. avgust za dan spomina na 13 ameriških vojakov, ki so umrli v bombnem napadu na Abbey Gate v Kabulu, Afganistan, pred štirimi leti. Ta napad se je zgodil med umikom vojske pod vodstvom takratnega predsednika Joeja Bidna. Trumpova poteza je bila sprejeta z mešanimi odzivi, pri čemer nekateri kritizirajo Bidenovo administracijo.

Izraelske obrambne sile (IDF) naj bi poskušale izboljšati svojo podobo z objavljanjem spolno sugestivnih vsebin, ki prikazujejo njihove vojake. Cilj naj bi bil spremeniti prevladujoče občutke opazovalcev od ogorčenja do poželenja, s čimer bi se poskušalo prikriti domnevni genocid, ki ga izvaja Izrael.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal direktivo, ki omogoča vojaške operacije proti organiziranemu kriminalu v tujini brez odobritve kongresa. Cilj teh operacij so predvsem latinskoameriški karteli. Zunanji minister Marco Rubio je ponudil 50 milijonov dolarjev nagrade za informacije, ki bi privedle do aretacije venezuelskega predsednika Madura, in izjavil, da so ZDA pripravljene udariti po kartelih.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je podprl idejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o boju proti latinskoameriškim narkokartelom, pri čemer je predlagal, da se ameriške specialne enote pošlje v Kijev, saj naj bi se v Ukrajini kot plačanci borilo veliko število preprodajalcev drog. Medtem je bil v Beli hiši podpisan pomemben tranzitni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo, ki ga je posredoval in moderiral ameriški predsednik Trump.

Po močnem potresu na ruskem Daljnem vzhodu je na Kamčatki po 600 letih izbruhnil vulkan Krašeninnikov. Strokovnjaki povezujejo izbruh z nedavnim potresom. Satelitski posnetki razkrivajo, da je bila poškodovana tudi ruska baza jedrskih podmornic v tem oddaljenem območju.